nedelja, 20. junij 2010

KAJ SE SKRIVA V ŠKATLI ...

... ALI S POJEDINO SE KONČA VSAKA ZANIMIVA REČ :D

Kaj čutiš?

Nekaj hrapavega ... A je gozdni ježek?

Nekaj kosmatega ... In nekaj gladkega ...

Žoga (ali nekaj podobnega, samo da ima še pecelj...)

Skrivnost je razkrita: ananas, jabolko, kivi in limona.

Njama, po težkem delu se prileže malica!

Kivi je zakon!

Limona v ustih?

Jabolko je v šoli veliko slastnejše kot doma.

Pospravili smo vse!

BUČKE

Ker smo letos akademsko znanje že vse osvojili, smo se odločili, da se preizkusimo tudi v vrtnarjenju ... Kaj potrebuje rastlina, da zraste? Prostor, vodo, zrak, toploto ... In kje bo zato rasla najlepše? Na okenski polici, seveda ...


Že čez nekaj dni je bil uspeh tu:

Ampak veste, kaj?

Tudi bučke niso več to, kar so včasih bile ... Tiste, ki niso bile zalite, so zrasle precej hitreje kot ostale. Bučka, ki smo jo skrili v omaro (in poskušali dokazati, kako v temi ne zraste nič!), je pa sploh pognala najvišje ... :D

ponedeljek, 14. junij 2010

SPOMINI NA POT SPOMINOV ... :)

Skoraj smo že pozabili, da smo tistega petka, po več dnevih dežja, odšli na športni dan po poteh okupirane Ljubljane. Pridružili smo se tisočim Ljubljančanom (in ne-Ljubljančanom), ki s svojim obiskom nekdaj z bodečo žico prepletenih poti ohranjajo spomin na krute čase vojne. Da se ne bi nikoli več ponovili.

Samo nekaj korakov stran od šole, vsa v zelenju, sveža, ... nas je pričakala ta peščena potka in korak po njej je bil mehak in lahkoten.

Nihče od nas si v vsej lepoti narave niti slučajno ni mogel predstavljati, kako krvava je bila preteklost te zemlje ...

Vreme je poskrbelo, da smo bili ves čas odeti v čudovite barve. In ko nas je pričel močiti dež, smo se samo stisnili pod nekaj dežnikov in počakali, da "napad" mine ...

V šolo smo se vrnili utrujeni, posušeni in veseli. Imeli smo se zelo lepo, kaj pa drugega :)

nedelja, 06. junij 2010

MATEMATIKA

Za vse tiste, ki pravite, da matematika nikakor ne more biti kul ;

sobota, 05. junij 2010

BIBA LEZE

Biba leze zelo počasi in popolnoma v ritmu. Težka naloga za prvošolce ... Ampak nekaterim je uspelo in takrat je bilo veselje nepopisno :D