sobota, 25. september 2010

EVROPSKI DAN JEZIKOV

Od leta 2001 v Evropi 26. septembra praznujemo DAN JEZIKOV. Na svetu ljudje govorimo preko 6000 jezikov in prav za vsakim stoji bogata kultura, zelo različna od drugih. In prav zato z dnem, ki je posvečen tej raznolikosti narodov, poudarjamo pomembnost vsakega jezika, naj ga govori še tako malo ljudi.

V dejavnosti, v katerih sodeluje že okoli 45 držav, se je vključila tudi naša šola. Prve in druge razrede je obiskala Kati, vzgojiteljica s Finske, ki je že nekaj časa v Sloveniji. Najprej smo si pogledali najbolj znano finsko risanko MUUMIN.

In čeprav nam je šla finščina kar težko v ušesa (nekako zatikala se je ...), smo kmalu ujeli zgodbo in začeli uživati v njej.

Z mumini smo v milnih mehurčkih poleteli preko Finske ... čez gore, prostrane iglaste gozdove ... čez jezera in ocean ... in bilo je prelepo.

Poslušali smo pravljico o babici Zimi, ki je hotela zmrzniti zajčka.

Ampak ta se ji ni pustil in reva se je na koncu bridko jokala ... in s svojimi solzami stopila ves sneg in uničila zimo ... (zelo poučno!).

Skozi daljnogled smo si pogledali tudi znamenitosti Finske.

Le za kaj se uporablja tale ladja? Takoj smo vedeli :)

Preživeli smo zabavno dopoldne. In v naših glavicah so spet nova spoznanja ... spoznanja, da so tuje dežele in tuji jeziki polni drugačnih, nenavadnih reči in zvokov ... da so zanimivi, a da imamo našo slovenščino radi nadvse.

MI, INDIJANCI

Glede na to, da nam je bilo precej odločno vzeto upanje za življenje v hišici na drevesu, smo si zamislili, kako bi bilo spati, se igrati, kuhati, jesti, delati domače naloge (ha ha, tole je zagotovo pripisala naša učiteljica ;) ... pod debelimi kožami bizonov ... v indijanskem šotoru. In misel na ogenj, temo (ja, mi smo taki, da imamo radi temo, ker se lahko v njej tako dobro igramo skrivalnice) in gužvanje cele družine v enem prostoru nam je bila zares všeč.
Ja, v to ni dvoma - mi bi bili TAKOJ indijanci! In kakšna imena bi si dali?
JAŠA: Rdeči plamen
LANA M.: Zlata grlica
GAL: Košata vrba
MATEJ: Modri sabljasti tiger
RIJAD: Hitre noge
IVO: Črni bik
GAJA: Zelena metuljčica
EVA Ž.: Beli tiger
MATIC: Navadni bik
MAJ: Črni orel
LIA: Sinja volkulja
NIK: Ptičji pajek
PATRICIJA: Črni ogenj
EVA Č.: Beli metulj
LARA: Modri ogenj
MARK: Ognjeni zmaj
FILIP: Beloglavi orel
LUKA: Superpajek
ELENA: Beli konj
JANEZ: Zeleni zmaj
LANA J.: (še razmišlja ...)

sreda, 15. september 2010

NAŠI PAPIJI

Pred časom nas je obiskal Papi, pujsek SKB banke. In za družbo je imel čarovnika, ki je, tako kot se za pravega čarovnika spodobi, iz svojega klobuka vlekel dalmatince, hrčke, zajce in golobčke ... No, pravzaprav niti ne ...

Ampak čarati je zares znal in včasih smo od začudenja pozabili zapreti usta:

V naslednjih dneh smo se odzvali povabilu, da narišemo tega šmentanega pujska s krili, in naše slike so že na razstavi v Šparu na Viču.

Nič hudega, če ste ravno včeraj nabavili za cel teden skupaj. Gotovo ste pozabili kakšno malenkost (npr. metlico za stepanje), zato le urno v Špar, da si napasete oči tudi na naših umetninah ...

Papiji čakajo, da jih objamejo ljubeči pogledi naših staršev, starih staršev, bratov, sester, prijateljev ...

PO SLEDEH NAŠIH ČLANKOV

... ALI KAKO NAM USPEVAJO BUČKE :)

Nekateri lahko brez skromnosti povedo, da so iz tistih malih stebelc, ki so tako boječe prikukala na plano enkrat pred poletjem (na šolskih okenskih policah, če ste že pozabili), uspeli vzgojiti močne in čvrste rastline, ki so bogato obrodile ... Ta slika zgoraj je dokaz :)
Bravo, vrtnarji 2.a!!!

sreda, 01. september 2010

PRVI ŠOLSKI DAN

Pa je prišel tale prvi šolski dan ...

Zbrali smo se v svojem starem razredu (manjkala ni niti ena sama samcata iskrica :) in ugotovili, da je strahotno prazen in pust. Zelo smo se potrudili, da smo ga hitro napolnili s svojim čebljanjem in nasmehi, ki sploh niso več tako polni prepiha ...

Naš atrij nas ni dolgo čakal ... Potrebovali smo natanko 3,6 sekunde, da smo sestavili dve nogometni moštvi, in potem je sledilo kakšne 40 minut neutrudnega tekanja in zabijanja golov ... Nekako najbolj priljubljena ura tega dopoldneva (sum učiteljice :)

Tekale so tudi punce.

Če se ravno niso gugale ...

In plezanje imamo tudi radi. Ker nas pripelje bližje oblakom.

Tale hišica ima pa samo eno napako - da ni na drevesu :)
Kot smo izvedeli iz pravljice, se je učena buča v šoli naučila črko O. Nas pa v tem letu čaka še VEEELIIIKOOOO več. In že jutri začnemo :D