Zbudilo nas je modro nebo in ptičje petje. Stari vrh nas je čakal.
Ovce so nas prijazno pozdravile, mi pa njih. Popolnoma smo se razumeli.
Pred cerkvico ob poti. Tisto, ki nam zvoni vsako jutro in opoldne in večer.
Preko zelenih pašnikov, prekritih z rumenimi cvetovi regrata.
Vmes smo si našli zabavo. Brez igrač iz trgovine, samo ozreti se je bilo treba naokoli :)
Polja čemaža v gozdu so bila prelepa.
Osvojili smo vrh Starega vrha, in to vsi. 1216 metrov nadmorske višine :-)
Razgledi so bili ču-do-vi-ti!! In mi sre-čni!!
Spuščanje po travniških strminah ima blagodejni učinek. Srce začne plesati in človeku se zgodi smejanje brez razloga ....
Malica pred kočo je po takem podvigu izginila s svetlobno hitrostjo.
Sladoled pa še hitreje :D 
Lovsko opazovalnico smo seveda takoj zavzeli. Ker hišice na drevesu so zakon!
Smrekov lubadar ni prijatelj gozda. S takimi pastmi jih lahko vsaj nekaj polovimo.
Dan je sijal, mi pa še bolj :-)
Pogled na domačijo in zaselek od zgoraj. 
Tudi mali tobogan je bil prav adrenalinski. Zaradi kopriv :D
Zato pa je človek brez težav našel svoj duševni mir v mivki ....
Gugalnic je težko preveč.
In noben teren ni premajhen za nogomet :-)
Spet smo delavni, tokrat opisujemo kmetijo in rišemo njen načrt:
Igranje za intermezzo :-)
Pa spet trdo delo na kmetiji:
Tele kokoši so še bolj scrkljane kot mi:
Spet juhica, tokrat čemaževa. Brez problema, do zadnje kapljice. Pa še je bil prostor za ene 3 orehove štrukeljčke.
Še vedno polni energije smo zvečer odšli do prekrasnega čebelnjaka. Zraven se je oglašal cerkveni zvon in bilo je popolno.
Samo gozd in luna in mi .... kajti vsi oblaki so šli spat.
Brez klopov smo se pogreznili v sanje ob 22.30. Juhej!
