... ALI S POJEDINO SE KONČA VSAKA ZANIMIVA REČ :D
Kaj čutiš?
Kaj čutiš?
Nekaj hrapavega ... A je gozdni ježek?
Nekaj hrapavega ... A je gozdni ježek?

Ampak veste, kaj?
Tudi bučke niso več to, kar so včasih bile ... Tiste, ki niso bile zalite, so zrasle precej hitreje kot ostale. Bučka, ki smo jo skrili v omaro (in poskušali dokazati, kako v temi ne zraste nič!), je pa sploh pognala najvišje ... :D
Samo nekaj korakov stran od šole, vsa v zelenju, sveža, ... nas je pričakala ta peščena potka in korak po njej je bil mehak in lahkoten.
V oranžno, ker je cedevita oranžna.

V belo, ker so beli pingvini. (Ker se bela na belem ne bi videla, si je Matic namesto nje za ustvarjanje izbral zeleno.)
V modro, ker je modro morje, nebo in bazen.
V vijolično, ker imam 2 najljubši barvi - rdečo in modro - in če ju zmešaš, dobiš vijolično.
Ker je Litva dežela dežja, smo se takoj naučili pesmico, s katero smo pričarali zvoke dežja.
Ogledali smo si vrsto diapozitivov in presenetili Giedre s svojim znanjem geografije :)
Izvedeli smo na primer, da imajo v Litvi med iz jabolk in juho iz rdeče pese, ki je živo roza barve. Jejo jo hladno in samo poleti.
Enkrat vmes smo se odpravili tudi na lov na medveda ...
Izvedeli smo, da njihovi šolarji nosijo uniforme, ne nosijo pa copat.

Bilo je zelo zanimivo. Take teme so nam pisane na kožo :D
Ljubljana |