KEKČEVA DEŽELA

Pred Eriko nas je pričakal "Bedanec bus" in nas z vso naglico odpeljal v Kekčevo deželo.

Na avtobusu smo si morali zatisniti oči, kajti peljali smo se po skrivni poti, za katero ne sme izvedeti nihče. In resnično smo si vsi zatisnili oči, brez goljufije ... kajti ...

... otroke, ki so kukali, je odpeljal Bedanec in za njimi so ostale le še kape ...

Ta podatek nas je pretresel in v zapuščene kape pod stropom smo strmeli veliko bolj kot ven v žareče barve narave ...

Po izstopu nas je objel gozd s svojo tišino in hladom in visokimi smrekami in čudovitimi pisanimi krošnjami dreves ...

Pohiteli smo do Bedančeve hiše in v njej našli Mojco. Seveda smo jo nemudoma rešili.

Pred Bedančevo hišo se je kuhala čudna čorba. Lakota nas je v hipu minila.

Pogled v Bedančevo past je bil precej strašen ... dna nismo niti slutili ...

In potem ... BEDANEC!!! Na srečo smo ga takoj pregnali z ukanjem ... Uh, jo je pobrisal, da se je kar kadilo!

Brincljeva hiša nam je bila všeč. Ker ima dvižni most.

In ker se iz nje spustiš po toboganu :)

Iz gozda jo je takole primahal Kekec.

Zaupal nam je skrivnost in nam pokazal svoje kozice.

Namenili smo se še k Pehti in zapeli. Katero že?



Najprej smo zagledali njen laboratorij.

In potem še njo in njen čudoviti klobuk.

Napili smo se zdravilnega čaja.

In se najedli kruha za korajžo. Sedaj se nikogar več ne bojimo!

Pa spet ... Kekčeva pesem, tokrat samo za Pehto:



In že smo bili v dolini. Malica je bila zaslužena.

V Ljubljano smo prinesli lepe spomine, sonca nam pa ni uspelo pripeljati s seboj. Predlagamo, da se kmalu spet odpravimo za njim ;-)

JURIJEVO ČUDEŽNO ZDRAVILO

Povabljeni smo bili, da si v tednu otroka ogledamo lutkovno predstavo Jurijevo čudežno zdravilo v Lutkovnem gledališču v Ljubljani.

Peš smo jo mahnili skozi Trnovo in občudovali divje kostanje, ki so že začeli otresati suho listje s svojih vej. In naprej ob Ljubljanici po ulicah Stare Ljubljane do Krekovega trga.

Tam smo se zlili s temo in z Jurijem in njegovo babico z zlobnim očescem ...

Zlo je vedno premagano ... tudi tokrat je bilo tako. In babica, ki je najprej zrasla skozi streho skoraj do oblakov, je na koncu izginila v ... nič.

Mi pa jadrno nazaj v šolo :)

ŽELIM SI PSA

In vsi, ki psa že imamo, smo presrečni :)

PSI SO ZAKON!

EVROPSKI DAN JEZIKOV

Od leta 2001 v Evropi 26. septembra praznujemo DAN JEZIKOV. Na svetu ljudje govorimo preko 6000 jezikov in prav za vsakim stoji bogata kultura, zelo različna od drugih. In prav zato z dnem, ki je posvečen tej raznolikosti narodov, poudarjamo pomembnost vsakega jezika, naj ga govori še tako malo ljudi.

V dejavnosti, v katerih sodeluje že okoli 45 držav, se je vključila tudi naša šola. Prve in druge razrede je obiskala Kati, vzgojiteljica s Finske, ki je že nekaj časa v Sloveniji. Najprej smo si pogledali najbolj znano finsko risanko MUUMIN.

In čeprav nam je šla finščina kar težko v ušesa (nekako zatikala se je ...), smo kmalu ujeli zgodbo in začeli uživati v njej.

Z mumini smo v milnih mehurčkih poleteli preko Finske ... čez gore, prostrane iglaste gozdove ... čez jezera in ocean ... in bilo je prelepo.

Poslušali smo pravljico o babici Zimi, ki je hotela zmrzniti zajčka.

Ampak ta se ji ni pustil in reva se je na koncu bridko jokala ... in s svojimi solzami stopila ves sneg in uničila zimo ... (zelo poučno!).

Skozi daljnogled smo si pogledali tudi znamenitosti Finske.

Le za kaj se uporablja tale ladja? Takoj smo vedeli :)

Preživeli smo zabavno dopoldne. In v naših glavicah so spet nova spoznanja ... spoznanja, da so tuje dežele in tuji jeziki polni drugačnih, nenavadnih reči in zvokov ... da so zanimivi, a da imamo našo slovenščino radi nadvse.