NAJLJUBŠA BARVA

V okviru našega projekta THE MEANING OF COLOURS smo tokrat razmišljali o svoji najljubši barvi. Na vprašanje, v katero barvo bi se najraje spremenili in zakaj, smo odgovarjali takole:

V oranžno, ker je cedevita oranžna.

V zeleno, ker imam rada naravo, ampak ustvarjala bom v vijolični.

V črno, ker so netopirji črni.

V belo, ker so beli pingvini. (Ker se bela na belem ne bi videla, si je Matic namesto nje za ustvarjanje izbral zeleno.)

V modro, ker je modro morje, nebo in bazen.

V vijolično, ker imam 2 najljubši barvi - rdečo in modro - in če ju zmešaš, dobiš vijolično.

V rdečo, ker je rdeče srce.

V oranžno, ker je ogenj oranžen in topel. Ustvarjal bom pa raje v modri barvi.

V spomladansko zeleno, ker je moj najljubši dinozaver zelen in ker je trava zelena.

V roza, ker so rože take barve.

V črno, ker je moja najljubša žival črna (netopir).

V zeleno, ker zelena pomirja.

V rdečo, ker sta rdeča ogenj in lava.

V modro, ker je morje modro.

V rumeno, ker je sonce rumeno in toplo in smo lahko v kratkih rokavih.

V rjavo, ker so debla dreves, po katerih rad plezam, rjava.

V zeleno, ker so žabe zelene.

V roza, ker so tulipani roza.

23. APRIL - SVETOVNI DAN KNJIGE

Danes, 23. aprila, je Ljubljana za eno leto postala svetovna prestolnice knjige. In v tem tednu tudi mi poudarjamo pomen knjig in uživamo v njih. Poleg nas je zaenkrat še pet partnerjev končalo prvi del našega projekta in izdelalo predstavitve knjig za ostale člane - ZDA, Slovaška, Poljska, Bolgarija in Islandija.

V zadnjih dneh smo tako "prebrali" kar 5 tujih knjig:

Upamo, da kmalu pride nova pošiljka knjig iz tujine, saj je enkratno spoznavati, kaj berejo otroci po svetu.

GIEDRE IZ LITVE

V okviru projekta Evropska vas nas je obiskala Giedre iz Litve in nam predstavila to za nas precej nepoznano deželo.

Ker je Litva dežela dežja, smo se takoj naučili pesmico, s katero smo pričarali zvoke dežja.

Ogledali smo si vrsto diapozitivov in presenetili Giedre s svojim znanjem geografije :)

Izvedeli smo na primer, da imajo v Litvi med iz jabolk in juho iz rdeče pese, ki je živo roza barve. Jejo jo hladno in samo poleti.

Enkrat vmes smo se odpravili tudi na lov na medveda ...

Izvedeli smo, da njihovi šolarji nosijo uniforme, ne nosijo pa copat.

Za konec smo ji narisali, kako si sedaj prestavljamo Litvo. Na hrbtno stran pa smo zapisali svoje podatke.

Bilo je zelo zanimivo. Take teme so nam pisane na kožo :D

NAŠA MUCA COPATARICA

Prvi del našega projekta, v katerem smo izdelali predstavitev slovenske otroške slikanice, je za nami. Skupinam partnericam smo posredovali dve predstavitvi. Eno z originalnimi ilustracijami naše knjige in kratko vsebino ter drugo, ki smo jo izdelali čisto sami. To slednjo si lahko ogledate tudi vi, če vas zanima:

Ker pa nadvse uživamo, ko se igramo gledališče, smo seveda vso zgodbo tudi v resnici zaigrali z našimi lutkicami. Tole smo posneli brez kakršnekoli vaje v prvem poskusu:

V tem tednu si bomo ogledali predstavitve knjig iz drugih držav. Prav zanima nas, kakšne zgodbe so nam pripravili prijatelji iz drugih dežel. Potem pa na počitnice :D

PAGLAVCI

V našem razredu odrašča nov rod žab.

Ker pa je njihovo število daleč presegalo naše starševske sposobnosti, smo jiih uspešno oddali že več kot tri četrtine. Štejemo si v čast, da smo med kolezijske učence zasejali novo ljubezen.

We've got baby frogs in the classroom. But don't worry about the number of them! Almost all of them found new homes at pupils from other classes.

We're definately the most frog-friendly school in the world :)

MUCE COPATARICE :)

Le kako je biti MUCA COPATARICA?

Mi se tega ne sprašujemo več :D

Prejšnji teden smo se lotili popravljanja starih, oguljenih copat.

Nanje smo pritrdili nekaj gumbov in drugih okraskov ter jih polepšali še z barvami za tekstil.

Čeprav je večina od nas prvič držala šivanko v rokah, so bili copati po našem delu kot novi.



Čisto na koncu pa smo jih utrujeni takole pospravili v naši omari. Tudi pri nas je vse tako lepo urejeno kot pri MUCI COPATARICI, kajne?

LUTKOVNO GLEDALIŠČE

Spet smo bili zelo zaposleni :)

Odločili smo se, da si naredimo mini lutkovno gledališče.

Seveda je bilo treba najprej narisati vse junake iz knjige o muci copatarici ...

In vse hiše in vsa drevesa ...

Tu so še oblaki, brez katerih se zgodba ne bi odvijala tako, kot bi se morala ...

Izrezovanje in lepljenje na paličice ni bilo niti najmanj enostavno.

Začelo se je s pripovedovalcem.

In potem naprej - neurejeni otroci in hude mamice.

Ko so copati izginili, je bilo treba poiskati muco.

In srečen konec ... :D

Posneli pa smo tudi glasove za predstavitev, ob kateri bodo knjigo o muci copatarici spoznali tudi otroci iz tujine. Več slik si lahko ogledate na našem eTwinning blogu.

A je treba sploh napisati, da smo se pri vsem tem zelo zabavali?