ponedeljek, 22. avgust 2011

NAGRADA ZLATI KABEL 2011

Aprila letos nam je bila na mednarodni konferenci SIRikt 2011 v Kranjski Gori podeljena nagrada ZLATI KABEL 2011 za najboljši slovenski e-twinning projekt v starostni katergoriji od 4 - 11 let, in sicer za projekt BOOKS MAKE FRIENDS & FRIENDS MAKE BOOKS, s katerim smo v prvem razredu spoznavali svetovne otroške slikanice in ponesli glas o muci Copatarici tudi v Ameriko.

Nagrade smo bili seveda zelo veseli. Pravo vznemirjenje pa je prineslo snemanje e-zbornika v našem razredu tik pred koncem šolskega leta. Zbornik v elektronski obliki je bil v teh dneh objavljen na straneh e-Twinning portala, slovenske šole pa bo obkrožil tudi na cd ploščah. Vsi spremljevalci naših strani si ga seveda lahko ogledate po bližnjici tule spodaj:



Da pa ne boste pozabili, kako smo zgodbo o muci Copatarici predstavili ostalim otrokom iz Evrope in ZDA, naš filmček objavljamo že enkrat. Živela muca Copatarica!!



Projekt je tudi na Poljskem prejel 1. nagrado, na Slovaškem pa smo si prislužili 2. nagrado :) Jupiiiii!

ponedeljek, 08. avgust 2011

ČAS

Vsak ima v sebi svoj časovni stroj. Včasih nas ta stroj odpelje nazaj, to so spomini. Včasih pa nas popelje naprej in temu pravimo sanje.
(Jeremy Irons, angleški igralec)

Spominjajmo se in sanjajmo vsak dan! Kot prijatelji. Ker brez prijateljev bonboni sploh niso sladki in rože ne dišijo tako nežno in srce ob pogledu na bister potoček čisto pozabi poskočiti ... Ker brez prijateljev so spomini in sanje prazni ...



SREČNO, ISKRICE!

SLOVO

Našli smo se še zadnjič, vsi skupaj ...

... ob igranju ...

... in plesu ...

... in petju ...

... in pripovedovanju ...

... In to predvsem zato, da se objamemo in si pomahamo ...

... in si povemo, da se imamo radi. Da se bomo vedno imeli!

Ob vsem lepem so si tudi starši zaželeli, da bi spet sedeli v šolskih klopeh,

zato so se pogumno preizkusili v vlogi šolarjev.

Kmalu pa so bile pesmi odpete in dobre misli položene v naročje in objemi odobjeti, njihov zven in toplina in moč pa spravljeni v čudoviti ogrlici ...

... In ladjice so nas že potrpežljivo čakale, da nas odpeljejo proti soncu ... (no, nekatere so čakali baloni, ampak to bo pa spet nova pustolovščina :)

HVALA IN VSE DOBRO V PRIHODNJE. NAJPREJ PA - ENE MEGA KOLOSALNE POČITNICE!!

(Foto: Matjaž Bončina)

petek, 29. julij 2011

TIHA MAŠA

Človek se s počitnic vrne poln energije. Ampak ne za pranje zaves in pomivanje oken, ne ne. Tudi za praznjenje prepolnih omar ne. Človek takrat prekipeva od želje, da bi čimprej uredil vse najdene školjke, izobesil na stene vse dobljene zakladke, klepetal v neskončnost z zvestim prijateljem .... ali pa sanjaril do utrujenosti in štel oblačke na nebu .... brskal po sladkih spominih in pregledoval stare fotografije ... in tako nekako se je našel tale naš biserček s kmetije Davčen. Naša "tiha maša":



Pa naj še kdo reče, da naša mala klepetava usteca ne znajo biti tiho, ha ha ... Če je na mizi kaj dobrega, pa sploh!

četrtek, 28. julij 2011

OBISK ARBORETUMA

Takrat, že blizu počitnic, smo se prijeli za roke z vetrom in oblaki ter odšli po barve ... med stara drevesa in ribnike in cvetove ... med tisoče in tisoče cvetov ... in med zverinice :)

Še danes jadramo na spominih, kajti nebeško zelenje in vonji in frfotanje te naredijo neskončno lahkega in srečnega. Vesela in nežna je tudi glasba, ki spremlja vsak naš korak. Ker tak je pač naš svet. Juhej!

sreda, 11. maj 2011

ŠE NEKAJ UTRINKOV 2. DNE

Takole smo zamesili testo. Treba je bilo pokazati moč!

Ko je testo vzhajalo, smo pisali domov. Ilustracije so zelo zgovorne :)

Potem so prišli na vrsto hlebčki. Tokrat smo dali iz sebe vso svojo nežnost.



Na prostoru mobilnega "press centra" nam je Frenk pokazal, kako se izdeluje piščalko. Vsak je dobil svojo in o posledicah niti ne bi pisali ... ušesa vsekakor niso bila srečna ... :S

Ogledali smo si tudi staro hišo.

Gugalnice in mi se imamo radi :-)

Tudi skrivalnice so prišle na vrsto ....

... in skoraj smo postali tudi klekljarski mojstri :)

Gospodarica Jerneja je poskrbela, da se bomo vrnili z novim nakitom.

... Tako nekako je dan minil .... Bil je zeeeeeeeeloooooooo doooooooolg in kratek hkrati, pa razumite to, če morete ;)

KRES

torek, 10. maj 2011

OSVOJILI SMO STARI VRH

Zbudilo nas je modro nebo in ptičje petje. Stari vrh nas je čakal.

Ovce so nas prijazno pozdravile, mi pa njih. Popolnoma smo se razumeli.

Pred cerkvico ob poti. Tisto, ki nam zvoni vsako jutro in opoldne in večer.

Preko zelenih pašnikov, prekritih z rumenimi cvetovi regrata.

Vmes smo si našli zabavo. Brez igrač iz trgovine, samo ozreti se je bilo treba naokoli :)

Polja čemaža v gozdu so bila prelepa.

Osvojili smo vrh Starega vrha, in to vsi. 1216 metrov nadmorske višine :-)

Razgledi so bili ču-do-vi-ti!! In mi sre-čni!!

Spuščanje po travniških strminah ima blagodejni učinek. Srce začne plesati in človeku se zgodi smejanje brez razloga ....

Malica pred kočo je po takem podvigu izginila s svetlobno hitrostjo.

Sladoled pa še hitreje :D

1. DAN NA KMETIJI / 1. DEL

Dogodivščine smo začeli s sprehodom po gozdu.

Lovsko opazovalnico smo seveda takoj zavzeli. Ker hišice na drevesu so zakon!

Smrekov lubadar ni prijatelj gozda. S takimi pastmi jih lahko vsaj nekaj polovimo.

Dan je sijal, mi pa še bolj :-)

Gozd nas je vzel vase in nas napolnil z gozdnim veseljem. Kdor ne ve, o čem govorimo, naj se čimprej spravi v enega. Hvaležen nam bo ;)

Pogled na domačijo in zaselek od zgoraj.

Med kravami, biki, zajci in kokošmi:

Za primer dežja nam je narava ponudila svojo rešitev.

Trojna gugalnica - trojna sreča.

Tudi mali tobogan je bil prav adrenalinski. Zaradi kopriv :D

Zato pa je človek brez težav našel svoj duševni mir v mivki ....

Gugalnic je težko preveč.

In noben teren ni premajhen za nogomet :-)

Mislimo, da v celem dnevu nismo mirovali niti za trenutek!

1. DAN NA KMETIJI / 2. DEL

Govejo juho za kosilo smo si sami postregli. Pojedli smo jo do zadnjega nudeljčka (že repete, seveda).

Spet smo delavni, tokrat opisujemo kmetijo in rišemo njen načrt:



Igranje za intermezzo :-)

Pa spet trdo delo na kmetiji:

Tele kokoši so še bolj scrkljane kot mi:

Spet juhica, tokrat čemaževa. Brez problema, do zadnje kapljice. Pa še je bil prostor za ene 3 orehove štrukeljčke.

Še vedno polni energije smo zvečer odšli do prekrasnega čebelnjaka. Zraven se je oglašal cerkveni zvon in bilo je popolno.

Samo gozd in luna in mi .... kajti vsi oblaki so šli spat.

Brez klopov smo se pogreznili v sanje ob 22.30. Juhej!