ROŽNIK

Pred nekaj tedni, ko se je sonce čez dan nekoliko dlje zadrževalo na našem nebu, smo se Iskrice v spremstvu staršev in bratov in sester (in psov :) odpravili na razburljiv sprehod na Rožnik. Zakaj razburljiv? Izvedelo se je, da so gusarji pred več sto leti nekje na vrhu pozabili zaklad, in mi smo dobili zemljevid, ki naj bi nas pripeljal ravno do njega ... No, pred tem je bilo treba pravilno rešiti nekaj nalog.

Najprej zbor ...

... in težak vzpon se je začel.

Morali smo gledati gor in levo in desno in dol ...

... pa brati in pisati ... in še kaj ...

Na pomoč so nam morali včasih priskočiti tudi starši.

Kmalu kmalu smo začutili, da do zaklada ni več daleč.

Še zadnji posvet in skrinja se je znašla v naših rokah ...

... Njena vsebina pa prav kmalu v naših trebuščkih ... :D

Ko smo se okrepčali, je bilo seveda treba takoj nujno začeti brcati žogo ...

... ter narediti nekaj premetov, počepov, salt in stoj ...

Na vrhu pa je sledila klasika: flancati s toplim čajem.

In spet igranje. (Kdor ne pleza, ni Sloven'c, hej, hej, hej!)

Še zadnji pokuk v fotoaparat in dan je bil pospravljen na pomnilniško kartico (uh, kako neromantično se pa to sliši!) in v srce.

Bil je lep dan :)

(foto: družine Bončina, Butinar in Semolič-Jarc)