Skoraj smo že pozabili, da smo tistega petka, po več dnevih dežja, odšli na športni dan po poteh okupirane Ljubljane. Pridružili smo se tisočim Ljubljančanom (in ne-Ljubljančanom), ki s svojim obiskom nekdaj z bodečo žico prepletenih poti ohranjajo spomin na krute čase vojne. Da se ne bi nikoli več ponovili.
Samo nekaj korakov stran od šole, vsa v zelenju, sveža, ... nas je pričakala ta peščena potka in korak po njej je bil mehak in lahkoten.
ponedeljek, 14. junij 2010
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
1 komentar:
JEEE, novi ustrinki iz vašega vsakdana, ko nasa staršev ni zraven! Lepi in zanimivi kot vedno!
Objavite komentar